Te se kažejo na različne načine: krčne žile, otečeni gležnji, boleče, težke in srbeče noge so le nekateri simptomi nič kaj prijazne in estetske bolezni. Če je ne zdravimo, se lahko razvije celo v odprte rane. Pravkar se je zaključil projekt, ki je potekal v mesecu maju, v okviru katerega so dermatovenerologi flebologi (strokovnjaki za bolezni ven) v enajstih lekarnah v prav toliko krajih po Sloveniji brezplačno svetovali glede bolezni ven.

Bolezen ven se najpogosteje začne z občutkom težkih in bolečih nog, bolečinami vzdolž ven ali večernim otekanjem na hrbtišču stopal ali okrog gležnjev. Ko je vreme toplo, se omenjene težave stopnjujejo. Razvijejo se lahko zelo tanke, temno modre, majhne žilice, ki jih imenujemo mrežaste vene, če pa se vene razširijo, zvijugajo in izbočijo, nastanejo prave varice. Posledica napredovanja venskega popuščanja so zapleti na koži goleni.

Venska bolezen nastane zaradi motenj v venskem obtoku. Do motenj pride, ko zaradi daljšega stanja ali sedenja teža krvi povzroči širjenje ven. Stena in venske zaklopke v zdravih venah se takšnemu pritisku zlahka upirajo in se vene ne širijo, ko pa zaklopke in stene ven oslabijo, pride do razširitve ven. To oteži pretok krvi nazaj proti srcu in venska kri zastaja. Ko takšno stanje postane kronično in začne povzročati probleme, govorimo o kronični venski bolezni. Pride do vnetja venskih sten in obdajajočih tkiv. Ko v venah na nogah kri zastaja, bele krvničke prehajajo skozi vensko steno v tkiva (mišičje, maščevje, kožo), kjer sproščajo snovi, ki povzročajo kronično vnetje tkiv. To povzroča bolečine v nogah, otekanje gležnjev in goleni in postopne spremembe na koži ter podkožnem tkivu. Težave zaradi venske bolezni lahko sproži ali poslabša več dejavnikov: previsoka telesna teža, starost, kajenje, dolgotrajno sedenje ali stanje, izpostavljenost visokim temperaturam, hormonske motnje (nosečnost, menopavza), nošenje težkih bremen.

Kdaj k zdravniku?

Kronično vensko popuščanje je bolezen, ki se sama od sebe ne more pozdraviti, temveč je napredujoča. Zato jo je treba začeti čim prej ustrezno obravnavati. Zdravniško pomoč je smiselno poiskati takoj, ko na nogah opazimo in občutimo prve simptome: pekoče, tope bolečine, oslabelost, utrujenost, srbenje, občutek težkih nog, nemirne noge in mišične krče; in prve znake: mrežaste vene ali varice, otekanje stopal, gležnjev in goleni. Diagnoze si nikar ne postavljajmo sami, saj je zdravnikovo mnenje zelo pomembno tudi oziroma predvsem zaradi nadaljnjih ukrepov in zdravljenja, če je to potrebno.

Katere oblike zdravljenja so na voljo?

Če zdravnik ugotovi kronično vensko popuščanje, svetuje primerno zdravljenje, ki je odvisno od težavnosti in napredovalosti bolezni ter težav, ki jih človek ima. Na voljo so naslednji načini zdravljenja:

• Kompresijsko zdravljenje (nošenje kompresijskih nogavic oziroma povojev) je osnovno zdravljenje kronične bolezni ven, ki ga predpiše zdravnik.
• Venoaktivna zdravila (npr. mikronizirana prečiščena flavonoidna frakcija, Detralex), ki zmanjšujejo aktivacijo belih krvničk, katere sprožijo proces vnetja v venah in krepijo tonus venske stene. Tako neposredno zmanjšajo simptome, izboljšajo stanje ven in upočasnijo napredovanje bolezni. Venoaktivna zdravila prav tako predstavljajo osnovno zdravljenje.
• Sklerozacija ven: pri tej obliki zdravljenja v varice vbrizgajo sklerozacijska sredstva. Sklerozacijsko zdravljenje s peno je napredovalo z uporabo ultrazvoka. S tem postopkom se zdravi tako velike kot manjše varice in mrežaste vene.
• Kirurški poseg: s to obliko zdravljenja zdravijo največje varice. Te se lahko zdravi tudi z endovenskim posegom, kjer se s pomočjo laserske ali radiofrekventne energije zapre varico z njene notranje strani. Tak poseg se lahko opravi v lokalni anesteziji.
• Lasersko zdravljenje: primerno je za zdravljenje najmanjših varic.

Zdravniki pogosto opažajo, da si ljudje diagnozo in posledično »zdravljenje« predpisujejo sami. To potrjujejo tudi izsledki raziskave, ki jo je podjetje Valicon izvedlo med bolniki z boleznimi ven. Kot pravi doc. dr. Nada Kecelj Leskovec, dr. med., specialistka dermatovenerologije z UKC Ljubljana, je iz raziskave vidno, da »bolniki s kronično boleznijo ven (KBV) dobijo navodila glede zdravljenja večinoma pri osebnem zdravniku, a se še vedno velik delež – teh je skoraj polovica – zdravi po nasvetu znancev ali sorodnikov. Najbolj priljubljeni in uporabljani so lokalni pripravki v obliki mazil, gelov in krem, sledijo kompresijski pripomočki, le v manjšem delu se bolniki zdravijo z venoaktivnimi zdravili, katere v povprečju jemljejo tri leta. Vsi bolniki, ki se zdravijo z venoaktivnimi zdravili, imajo znake KBV, zdravila prejemajo povprečno tri leta, navodila glede zdravljenja pa večinoma prejmejo od zdravnika ali farmacevta.«

Uspešno zaključen projekt svetovanja glede bolezni ven po lekarnah

V maju je potekal projekt, v katerem so dermatovenerologi flebologi na naključnem vzorcu prebivalcev v več slovenskih mestih opravljali preglede in laikom svetovali glede obolenja ven. Kot pravi asist. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med., svetnica, predsednica Združenja slovenskih dermatovenerologov, predstojnica Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana in Podpredsednica Balkanskega venskega foruma, so »ugotovili, da so - tako kot kažejo podatki v literaturi - tudi v Sloveniji bolezni ven, bolezni starejše populacije (65 let povprečje) in močno družinsko pogojene, saj ima kar 62 % vprašanih ožjega sorodnika (največkrat mamo) z obolelimi venami. Ugotovili smo, da ima večina pregledanih ljudi težke (61,6 %) in boleče noge (63,6 %) predvsem poleti (39,8 %), po celodnevnem stanju (31,3 %), manj po sedenju na mestu (21,1 %). Težave so hujše predvsem zvečer (37 %) in ponoči (39 %), kar se prav tako sklada s podatki iz literature. Zaskrbljujoč je podatek, da se le 39,1 % pregledanih zdravi ali se je zdravilo zaradi bolezni ven, in da je to zdravljenje nezadostno glede na stadij bolezni, saj smo kar 64,2 % pregledanih svetovali kompresijsko zdravljenje, ki je osnovno zdravljenje ob obolelih venah, operativno ali sklerozantno zdravljenje pa smo svetovali 21,7 % pregledanim ljudem. Nekaj manj kot 70 % pregledanim smo za dodatno ali osnovno terapijo priporočili venoaktivno zdravilo, skoraj polovici pa spremembo načina življenja, da se bolezen ven pri njih ne bi pojavila oziroma vsaj ne slabšala.
Kljub veliki razširjenosti bolezni ven med prebivalstvom (saj je to ena najpogostejših kroničnih bolezni), pa je v današnji družbi še vedno premalo preventivnih programov za njeno preprečevanje, predvsem pa se o bolezni premalo govori in piše, da bi jo laiki lahko še pravočasno prepoznali (že po simptomih) in hitro ter pravilno ukrepali.«